Opis

“Democracy is not just ideas and institutions; it is also a way in which people relate to each other.” – B. Isakhan & S. Stockwell, The Secret History of Democracy, 2011

Z razvojem in medsebojnim oplajanjem demokratičnih idej in praks so se v zadnjih desetletjih jezik, institucije, prakse in normativni ideali demokracije popolnoma spremenili. Stara merila, kot so suverena država, strankarski pluralizem, volitve, predstavništvo, nacionalna identiteta, tržno gospodarstvo itd., so danes povsem zastarele kategorije, ki nimajo več povezave s aktualno dinamiko demokratičnih inovacij. Zato je potreben povsem nov pristop k preučevanju demokracije, ki temelji na novem jeziku, metaforah, perspektivah, teorijah in metodah. Namen predmeta je temeljit premislek, kako danes sploh razumeti demokracijo? Kako naj se afirmira izvirni pomen demokracije, ko je v času trumpizmov demokratična ideja prepogosto zreducirana na politični model 1%? Kako preučevati demokracijo, da jo ločimo od krize (interesnega in političnega) predstavništva (tj. krize strank in sindikatov)? Kako raziskovati demokracijo ob pojavu vrste novih političnih subjektov in povsem novih oblik kolektivnega delovanja? 

Predmet tako obravnava glavne teorije in modele demokracije, pri tem pa ob zgodovinskih razpravah o demokraciji osvetljuje tudi sodobne kocepcije demokratičnih teorij in praks – i.e. predvsem njihove izzive v globaliziranem svetu. Skozi semester bomo obravnavali, inter alia, naslednje teme: razumevanje demokracije; meje in dileme demokracije; demokracija v različnih političnih tradicijah; demokracija in politična participacija; posameznik, družba in demokracija; demokracija in politična moč; demokratični prehodi; demokracija in konflikt; demokracija v globaliziranem svetu; demokracija in družbena gibanja; viri demokratičnosti; post-demokracija. Predmet pri tem ponuja intersekcionalno in primerjalno obravnavo temeljnih konceptov in kategorij, ki so potrebne za celostno razuemevanje stanje in perspektiv demokracije v globaliziranem svetu. 

V okviru seminarja bo poseben poudarek na demokratičnih modelih, ki danes tvorijo jedro obstoječih političnih sistemov.  Predmet v tem delu sestavljajo naslednji temeljni sklopi: antična demokracija, antična in moderna demokracija, srednji vek: mrk demokracije, liberalna protektivna demokracija, izvori ameriške liberalne demokracije, liberalna razvojna demokracija, konservativna in radikalna verzija liberalne razvojne demokracije, francoska revolucija, neposredna demokracija, rivalska elitistična demokracija, pluralistična demokracija, legalna demokracija, participativna demokracija, demokracija “tretje poti” etc.

Od študentov se zahteva sprotno branje literature, katere poznavanje se preverja na izpitu: 2 x kolokvij ali končni pisni izpit (100%). Predstavitev v okvirju seminarja je pogoj za opravljanje predmeta. Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih je nujna, saj se na na kolokviju in/ali izpitu pričakuje vaše razumevanje tem, ki so obravnavane v študijski literaturi, predavanjih in vajah. Uspešna predstavitev je pogoj za pristop k izpitu.

O predavatelju

Dr. Žiga Vodovnik je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Poučeval in/ali raziskoval je na Univerzi v Bostonu, Univerzi Harvard, Univerzi v Pittsburghu, Univerzi v Washingtonu, Hawaiʿi Pacific University in nazadnje kot Fulbrightov štipendist na University of Hawaiʿi – Mānoa. Njegovo raziskovalno delo je na stičišču politične teorije, demokracije, družbenih gibanj in globalnega juga.